Grški bogovi

Grški bogovi in boginje imajo, kljub svoji nesmrtnosti in nadnaravnim močem, mnogo osebnostnih napak in pomankjivosti, kot običajni ljudje. O njihovih življenjih in doživetjih lahko beremo v grških mitih, kjer se bogovom pridružijo razni junaki in mitološka bitja.

Najpomembnejših 12 grških bogov je prebivalo na gori Olimp, sicer pa poznamo še mnogo manj pomembnih bogov in polbogov. Med olimpsko dvanajsterico spadajo: Zevs, Hera, Pozejdon, Demetra, Atena, Apolon, Artemida, Ares, Afrodita, Hefajst, Hermes in Dioniz.

Grška mitologija je močno vplivala na razvoj zahodne civilizacije, posebej v umetnosti in kulturi.

Vsebina strani:
Kviz
Kviz o grških bogovih in boginjah. Kviz je sestavljen generično, aplikacija ob vsakem začetku sestavi novo serijo vprašanj.

Rezultati
Grafični prikaz tvojih shranjenih rezultatov. Število rešenih nalog in uspešnost po mesecih.

Tabela grških bogov
Seznam grških bogov in boginj ter drugih mitoloških bitij, junakov, muz, kraljev...

Slike
Slike in predstavitev 12. najpomembnejših grških bogov in boginj znanih pod imenom olimpska dvanajsterica.

Afrodita je grška boginja ljubezni, lepote, poželenja in zaščitnica zaljubljencev.

Grška boginja ljubezni je bila poročena z bogom ognja Hefajstom, poleg njega pa je imela veliko ljubimcev, tako med bogovi kot med navadnimi smrtniki. Najbolj znan Afroditin ljubimec je bil bog vojne Ares, s katerim je imela razmerje v epu Odiseja.

Boginja ljubezni se ni bala uporabljati svoje lepote, da bi dosegla kar je želela. Princu Parisu je obljubila najlepšo žensko, med navadnimi smrtnicami, če njo razglasi za najlepšo boginjo. Paris je sprejel Afroditino podkupnino, kar pa je na koncu pripeljalo do trojanske vojne. Najlepša ženska na svetu Helena je že bila poročena s kraljem Šparte in, ko jo je princ Paris ukradel je to pomenilo začetek vojne.

Grško boginjo ljubezni simbolizirajo vrtnice, labodi, golobi, jabolka in mirte. Po Afroditi se imenuje tudi afrodiziak, substanca za povečevanja spolnega poželenja.

Apolon je grški bog glasbe, umetnosti, svetlobe in pomladi.

Apolon se je rodil na otoku Delosu kot sin boga Zevsa in boginje Leto ter brat dvojček boginje Artemide. Zevs mu je ob rojstvu podaril liro, voz z vpreženimi labodi in lok ter puščice. Apolon je ob božanski prehrani v nekaj dneh odrastel v čudovitega mladeniča.

Apolon je tudi ustanovitelj glavnega preročišča v Delfih pod goro Parnas. Pred izgradnjo preročišča je moral premagati zmaja Pitona, ki je živel v votlini Parnasa in je poosebljal temne sile podzemlja.

Apolon je bil pogosto krut in maščevalen. Tako sta s sestro dvojčico Artemide s smrtonosnimi puščicami umorila trinajst Niobinih otrok. Niobi je bila mati sedmih hčera in sedmih sinov ter simbol plodnosti in lepote, ki jo je ohranila tudi po številnih porodih. Ker Artemide in Apolon nista imela bratov ali sester sta se zaradi užaljenosti na krut način maščevala Niobi.

Ares je grški bog vojne in nasilja.

Grški bog vojne je bil sin boga neba Zevsa in boginje družine Here, ki pa ga zaradi njegove nasilne narave nista marala. Ares je bil vedno željan boja in krvi, v bitkah je bil agresiven, neusmiljen in krut. Za razliko od boginje modrosti Atene, ki je s svojo inteligenco predstavljala junaško plat vojne, je Ares poosebljal kruto in krvavo plat bojevanja.

Bog vojne Ares je imel mnogo ljubimcev in ljubimk, med njimi je bila tudi boginja ljubezni Afrodita.

Grškega boga vojne simbolizirajo meč, kopje, ščit, čelada, bakla, pes in jastreb.

Artemida je grška boginja lova, živali in narave.

Demetra je grška boginja setve, rasti in poljedelstva.

Atena je grška boginja razuma, modrosti in inteligence.

Atena je boginja bojevnica, bila je odlična vojaška strateginja, pomagala je številnim junakom v njihovih bojih, med drugimi tudi Herakleju, Jazonu in Odiseju. Njeno ime izvira iz grščine in v dobesednem prevodu pomeni božji um. Pogosto jo spremljata sova in boginja zmage Nike.

Boginji Ateni je posvečeno najznamenitejše svetišče Partenon na Akropoli v Atenah. Partenon predstavlja največji dosežek starogrške arhitekture, zgrajen je bil leta 438 pred našim štetjem, ko je bil atenski imperij na vrhuncu svoje moči.

Dioniz je grški bog vina, veselja, plodnosti in razuzdanosti.

Had je grški bog podzemlja in mrtvih.

Had in njegova brata Zevs ter Pozejdon so si razdelili vesolje tako je Had postal bog podzemlja, Zevs bog neba in Pozejdon bog morja.

Bog podzemlja je v grški mitologiji zelo znan po načinu kako je dobil svojo ženo Persefono, ugrabil jo je. Vsako leto se lahko Persefono vrne na zemljo in s sabo prinese pomlad, ko se mora čez 9 mesecev zopet vrniti v podzemlje se jesen spremeni v zimo.

Bog podzemlja Had ima troglavega psa Kerberja, ki je čuvaj podzemlja. Pri vhodu v podzemlje straži, da ne bi kakšna živa duša vstopila in da ne bi kakšna mrtva duša pobegnila iz podzemlja.

Hefajst je grški bog ognja in kovaštva.

Hera je grška boginja družine, žensk in otrok.

Hermes je grški bog meja, trgovine in popotnikov.

Pozejdon je grški bog morja, rek, poplav, suš in potresov.

Zevs je grški bog neba, neviht, svetlobe in kralj vseh bogov. Poleg tega je Zevs vladar gore Olimp, kjer prebivajo grški bogovi.

Bog neba je sin titanov, očeta Kronosa in matere Rea. Kronosu so prerokovali, da ga bo pogubil lasten potomec, zato je vsakega otroka takoj po rojstvu pojedel. Mati je uspela Zevsa roditi na skrivaj in mu tako prihraniti življenje. Ko je bog morja odrastel se je prerokba uresničila, premagal je svojega očeta in ga prisilil, da je izpljunil otroke, ki jih je pojedel ob rojstvu.

Bog morja je s svojo ženo, boginjo družine Hero, imel tri otroke. Poleg teh pa je imel še mnogo otrok z drugimi boginjami in navadnimi smrtnicami. Med njegovimi hčerami so razne boginje, muze in nimfe, njegovi sinovi pa so postali najrazličnejši bogovi ali junaki.